Sinopsis
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki elijo biti obveeni o dogajanjih v naem zamejstvu. Torej Slovencem, ki ivijo v sosednjih dravah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnini prostor in na sploh naa skupinska identiteta. Oddaja je mozainega tipa. V prvem delu namenjamo najve pozornosti politinim dogajanjem, v drugem delu pa skuamo poslualstvu pribliati kraje, kjer ivijo nai rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz ivljenja manjinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjinami v Evropi in svetu in jih skuamo vkljuevati v na okvir. Prepriani smo, da varstvo manjin ni le del nacionalne politike ampak tudi ire varovanja lovekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja eleznikar.
Episodios
-
Od Porabskega dneva do Dobrodošli doma - druženje, pogovor in zabava
24/06/2024 Duración: 59minVeliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske. Kaj pa se je dogajalo na tradicionalnem srečanju mladih zamejskih športnikov, ki ga je Olimpijski komite Slovenije tokrat pripravil v Podčetrtku, in kako potekajo sklepne priprave na Evropeado - evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti? O tem več generalni sekretar Slovenske športne zveze iz Celovca Marko Loibnegger. Ustavimo se v Librarni, novi knjigarni na Opčinah pri Trstu, kjer so Slovenci dobili še eno knjižno središče, in vas povabimo na Dobrodošli doma. Vrhunec tega tradicionalnega druženja Slovencev iz sosednjih držav in sveta v matični državi bo v soboto v Celju, pred tem pa se bodo rojaki srečali tudi v državnem zboru na 20. Vseslovenskem srečanju. Foto(USZS): srečanje mladih slovenskih športnikov iz sosednjih d
-
Ko se povežejo Pesmi domovine in Besede ne ubogajo več
17/06/2024 Duración: 59minTonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta sta izdala nova albuma. Osmim slovenskim pesnicam v Italiji se je z albumom z naslovom Besede ne ubogajo več poklonila Andrejka Možina in njen trio Violoncelli Itineranti. Sveže priredbe znanih koroških, slovenskih in avstrijskih pesmi na albumu Songs from home - Pesmi domovine - pa so rezultat dveletnega dela Tonča Feiniga, ki je k sodelovanju povabil znane slovenske in avstrijske glasbenike. Kaj se zgodi, ko se Pesmi domovine povežejo z Besede ne ubogajo več? Foto (zajem zaslona): Andrejka Možin z Violonceli Itineranti na festivalu slovenskega šansona
-
Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje
03/06/2024 Duración: 59minSkupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.Na Madžarskem bodo poleg evropskih in lokalnih volitev potekale tudi manjšinske volitve. S kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo Slovenci, pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec. Gostimo Armina Hodžića, poslanca, ki bo v hrvaškem saboru zastopal tudi slovensko manjšino, in podpredsednika Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janka Malleja. V javnem pismu poziva pristojna slovensko ministrstvo in urad, naj namenita kulturi koroških Slovencev nekoliko več politične, moralne in finančne pozornosti. Kakšen je odziv na ta poziv? Foto (Novice.at): Sapramiška in Zrcalce - predstavi mlajše gledališke šole KPD
-
Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!
27/05/2024 Duración: 59minŠtevilo slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rezultate najnovejše raziskave so predstavili ob začetku praznovanja 50-letnice SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Pod naslovom Opus 50 – solo Podjuna so s slavnostnim koncertom praznovali 50-letnico mešanega pevskega Podjuna iz Pliberka. Tako kot SLORI je tudi zbor Podjuna nastal kot odziv na težke čase, ki jih je preživljala slovenska narodna skupnost. Glasbenik in pedagog Miha Vavti spregovori o uspehih Slovenske glasbene šole dežele Koroške in post pandemskim spremembah, ki jih opaža pri učencih. V Monoštru pa se pridružimo raziskovalcem ZRC SAZU, ki so z monografijo Zemljepisna imena slovenskega Porabja poskrbeli, da ledinska imena tega območja ne bodo pozabljena. Foto (Mateja Železnikar): koncert ob
-
Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije
20/05/2024 Duración: 56minPredsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne šole v Števanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa še ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga še govori? Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Urše Volovšek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani
-
Treba je graditi mostove, ne pa zidov
13/05/2024 Duración: 59minV Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju? Ustavimo se na Trgu Evrope, ki so ga odprli tik ob carinarnici v avstrijski Radgoni in bo, tako kot Most prijateljstva, še bolj povezal obe Radgoni. Gorica in Nova Gorica, povezani mesti, pa je naslov novega vodnika po obeh Goricah. Avtor Andrea Bellavite je prepričan, da mora biti evropska prestolnica kulture tudi prestolnica sprejemanja in sobivanja. V Dolini pri Trstu preverjamo, kakšno je vzdušje na tokratni Majenci. Kaj pa so Okamenki? Tako je svojo razstavo likovnih del v Slovenskem domu Lipa v Monoštru naslovila Tatjana Mijatović. In kaj razstavlja? Prisluhnite! Foto(Silva E
-
Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti
06/05/2024 Duración: 59min20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja. Se na avstrijskem Koroškem pri dvojezični vzgoji in izobraževanju obetajo pozitivne spremembe? Kaj se dogaja po zadnji seji Foruma za dialog, pojasnjuje Nanti Olip, vodja sosveta slovenske narodne skupnosti, ki deluje pod okriljem urada zveznega kanclerja. Z doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se pogovarjamo o pouku slovenščine v hrvaških osnovnih in srednjih šolah ter možnostih za širitev. Pri najdejavnejšem porabskem slovenskem društvu - društvu upokojencev - pa preverjamo, ali so se vrnili v ustaljene tirnice. Kaj se dogaja z mlajšimi člani? Delajo, pravi predsednica Marijana Fodor.
-
Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno
29/04/2024 Duración: 57minZasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kako pa je z uresničevanjem zahtev koroških Slovencev? Kaj si lahko obetajo na področju dvojezičnega šolstva? Biti manjšina na Hrvaškem ni enostavno, pravi dr. Barbara Riman, predsednica tamkajšnje Zveze slovenskih društev. Kako pa komentira nedavne parlamentarne volitve in vlogo izvoljenih predstavnikov narodnih skupnosti? V Monoštru se pridružimo gimnazijcem na slovenskem dnevu in se s posodobljenim vodnikom odpravimo na raziskovanje Trsta in okolice. Vinko Wieser, predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vasi, pa pove več tudi o zemljevidih slovenskih ledinskih in hišnih imenih na avstrijskem Koroškem in portalu Flu Led. Foto (Silva Eöry): pozdrav dijakom monoštrske gimnazija na slovenskem dnevu
-
Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more
22/04/2024 Duración: 58minPobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli. Tržaški Slovenci že vrsto let opozarjajo, da je v slovenskih jaslih premalo prostih mest. Napovedi, da bodo dobili svoj oddelek v novem vrtcu, pa se, kot kaže zdaj, ne bodo uresničile. Pristojni namreč trdijo, da zanimanja ni dovolj. To ne drži, odgovarjajo rojaki, ki skušajo s peticijo prepričati občinske oblasti. Spomnimo se Mitje Volčiča, legendarnega dopisnika RAI-a in politika, senatorja in evropskega poslanca, ki se je med drugim trudil za približevanje Slovenije evropski uniji. Iz ozadja je naslov njegove zadnje knjige, ki so jo prevedli v italijanščino, in se z njo poklonili avtorju tudi v rimskem senatu. Koroški slovenski režiser Marjan Štikar pa je pred 30 leti ustanovil Teater Trotamora, da b
-
Z lutko v boj za enakopravnost jezikov
15/04/2024 Duración: 59minUniverza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah. Rojakom na Hrvaškem naj bi pri učenju slovenskega jezika v prihodnje pomagali s skladom, obljublja pristojni minister Arčon. Kaj pa odprtje konzulata na Reki? Pridružimo se koroškim Slovencem, ki so 50-letnico neprekinjene lutkovne dejavnosti in s tem tudi svojega upora praznovali še v Ljubljani. Povabimo vas v Šentjakob v Rožu na predstavo Butnskala Teatra Trotamora in si skupaj z mladimi porabskimi rojaki ogledamo Hišo eksperimentov, znanstveni muzej iz Ljubljane, ki se je s svojo mobilno dejavnostjo ustavil v Števanovcih. Foto (Mateja Železnikar): Iz jubilejne predstave Mrličožerec skupine Lutke Mladje v Ljubljani
-
Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?
08/04/2024 Duración: 59minPreverjamo, kaj za Slovence v Italiji dejansko pomeni določilo, da bo morala prihodnja volilna zakonodaja upoštevati pravice jezikovnih manjšin. Kakšen odnos ima hrvaška vlada do manjšin, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, ki se na prihajajočih volitvah vnovič poteguje za poslansko mesto v saboru. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek porabskim Slovencem zagotavlja hitro odpravo administrativnih ovir pri zagonu novih projektov. Kabaret Realisti, s katerim se je na tednu slovenske drame v Kranju predstavil celovški Teater Rampa, pa nas opominja, da so stereotipi stalnica naših življenj. Toda, dokler se lahko smejemo samim sebi, ni še vse izgubljeno.
-
Posebej mladostna Koroška poje 2024
01/04/2024 Duración: 58minNa koncertu so nastopile Dečle Danice, ženski zbor leta 2023, dekliška vokalna skupina Jamzi iz Celovca, ki je dobila najvišjo oceno na deželnem zborovskem tekmovanju, mladinski zbor Slovenske gimnazije, skupina Sweethearts iz Dobrle vasi, Lipov cvet iz Velikovca, skupina Sanje iz Suhe ter pevke Voxon glasbene akademije iz Pliberka. Iz Slovenije je v Celovec prišel večkrat nagrajeni dekliški zbor gimnazije Celje – center, iz Gorice pa mladinski mešani zbor Emil Komel, dobitnik najvišjih priznanj v Italiji in Sloveniji. Eden od vrhuncev je bil nastop zbora Mladina poje, ki se je predstavil tudi s posodobljeno ljudsko Dekle na vrtu, in priredba pesmi skupine Bališ Živ tvoj dan, ki so jo zapeli združeni zbori in skupine. Prisluhnite kako je zvenela posebej mladostna Koroška poje! Foto(Novice.at): Zbor Mladina poje pod vodstvom Lucije Haab na Koroška poje 2024
-
'Jezik materin k srcu si jemite…'
25/03/2024 Duración: 56minUstavimo se v Gropadi, kjer tamkajšnje kulturno društvo Anakrousis intenzivno pripravlja festival Vokalna eksplozija. »Če želite, da zavest vam ne usahne, jezik materin vsi k srcu si jemljite,..« ob koncu monodrame zbrano občinstvo nagovori Pokržnikov Luka. Gre za predstavo Lare Vouk, ki so je prevzele misli avtorja Janka Messnerja, znanega koroškega slovenskega literata in aktivista. »Kava povezuje, poezija poveže. Litera po našen« pa je bil naslov prireditve, ki so jo ob svetovnem dnevu poezije pripravili v Monoštru. In kako zveni litera po porabsko? Foto (Mateja Železnikar): Lara Vouk kot Pokržnikov Luka v galeriji Družina ob koncu prvega dela letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani
-
Kako premostiti ovire, ki so jih v zgodovini postavile meje? S sodelovanjem!
18/03/2024 Duración: 59minTovrstno goriško združenje se ponaša z evropsko prestolnico kulture, ki jo bosta prihodnje leto skupaj pripravili Nova Gorica in Gorica. Zanima nas, kakšne priložnosti ta projekt (EPK Go2025) prinaša mladim, koliko so vključeni vanj in kaj pričakujejo. O tem so razpravljali tudi na Forumu idej. Fakultete na Reki krepijo sodelovanje z ljubljansko univerzo. Zanimanje za študij slovenščine je vse večje, zato ga skušajo še okrepiti in tako usposobiti tudi več učiteljev slovenščine na Hrvaškem. Teh namreč primanjkuje. Toda to so, pravi dr. Klemen Lah, sladke skrbi. K razvoju porabske literature pomembno prispevata knjižna zbirka Med Rabo in Muro in literat Štefan Kardoš. Njegov roman Stric Geza pripoveduje je najnovejše delo, ki je izšlo v tej zbirki, pri kateri sodeluje tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Povabimo pa vas tudi na razstavo del koroškega slovenskega umetnika Karla Vouka Skrito in razkrito,
-
'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'
11/03/2024 Duración: 59minTi so občinstvo v Celovcu navdušili tudi z zborom, oblikovanim prav za to priložnost. Pa je bilo to res njihov edini nastop, sprašujemo Kristino Kragelj, zadolženo za glasbo pri KKZ. Posvetimo se podjetnim rojakinjam s Proseka in Kontovela, ki so v preteklosti s cvetjem skrbele tudi za dvig samozavesti narodne skupnosti. "Rožnarcam" so se rojakinje zdaj poklonile z razstavo. Na pravljičnem večeru za odrasle v Hiši jabolk na Gornjem Seniku pa se pridružimo občinstvu vseh generacij, ki so prisluhnili pravljicam v porabskem in prekmurskem narečju. Tovrstni večeri postajajo vse bolj popularni. Foto(z razstave): rožnarce v Trstu
-
Od pregona do besed, ki ne ubogajo več
04/03/2024 Duración: 59minSpomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev. Skupno na poti so naslovili projekt, ki se je začel s predavanjem o kolektivnih travmah in odprtjem razstave Prisiljena pot. Kako pa je z raziskovanjem tega pregona? Odpira se še veliko vprašanj, pojasnjuje doktorica Marija Wakounig, ena od naših sogovornic. Besede ne ubogajo več je naslov albuma in knjižice – knjigozvočnice -, s katero se je tržaška glasbenica Andrejka Možina poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Nestrpno čaka na prvo predstavitev in odziv samih pesnic, pravi skladateljica, vokalistka in violončelistka, ponosna, da je uspela izpeljati zahteven projekt. Urednik Franci Just, ki je postavil temelje za sodobno literarno ustvarjanje porabski
-
Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več
26/02/2024 Duración: 59minZdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.Na proslavi, ki je bila poklon izročilu Terskih dolin, sta bila za izstopajoče delo na kulturnem področju nagrajena Rezijanka Luigia Negro in goriški rojak Franko Žerjal. Koroški Slovenci s predstavo Mrličožerec praznujejo 50-letnico neprekinjenega lutkovnega delovanja. Zasluge za to imajo Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, v kateri se tako že pol stoletja borijo proti asimilaciji. Ustavimo se pri rojakih na Reki, kjer v društvu Bazovica s počitniškimi delavnicami skrbijo za podmladek, in vas povabimo v Küharjevo spominsko hišo, etnološki muzej, ki s svojimi programi skrbi za povezovanje porabskih rojakov. Foto (USZS): Gregor Šuc, Vesna Humar, Ksenija Dobrila, Aleš Musar,
-
'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'
19/02/2024 Duración: 59minDve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?Martina Šolc je vzgojiteljica v dvojezični večstopenjski šoli v Špetru in strokovnjakinja za poučevanje slovenščine najmlajših. Metode so različne, pravi, najpomembnejši pa je prav vzgojitelj. Zdravko Haderlap je vsestranski koroški slovenski umetnik, ki v svoje projekte aktivno vključuje tudi mlade. Brez njih ni trajnostnega razvoja, opozarja. Slovenci na Hrvaškem – gospodarski, znanstveni, kulturni in duhovni prispevki je naslov nove monografije o sledeh, ki so jih rojaki pustili pri naših južnih sosedih. Gre za četrto tovrstno monografijo, ki jo je izdal Slovenski dom Zagreb. Avtorja Filip Škiljan in Vlatka Dugački sta vanjo vključila skoraj 300 biografij, tudi sodobnike. Prepričana sta, da njuno delo še
-
Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj
12/02/2024 Duración: 58minOb slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji. Nova Gorica in Gorica bosta čez leto dni postali evropska prestolnica kulture, ki naj bi mesti še tesneje povezala. Koliko bo priložnosti za predstavitev pestre kulturne ustvarjalnosti Slovencev iz Furlanije – Julijske krajine in kako potekajo priprave? Odgovarja Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in član sveta javnega zavoda GO!2025. Negujemo tudi pustno tradicijo. V Špetru se tako pridružimo blumarjem, pustičem, škaplačem in drugim likom na zdaj že tradicionalni (pred) pustni povorki, ki poveže vse generacije in oživi gorate Benečije. Foto (Silva Eöry): Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Monoštru
-
Kultura, draga si mi
05/02/2024 Duración: 59minS februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. O slovenskih sledeh v Gradcu pripoveduje Simon Ošlak Gerasimov, novinar slovenskega programa ORF, profesor slovenščine in ruščine ter književnik, avtor kulturno zgodovinske študije Slovenski Gradec. Brez znanja jezika tudi kulturnega delovanja ne bo, zato je ključno šolstvo, ki vzgaja mlade govorce. Svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak pojasnjuje, da je pomanjkanje usposobljenih učiteljic in učitelj