Na Gost

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav

Naš tokratni gost je frančiškan in eden letošnjih zlatomašnikov. Kot njegov velik zgled sv. Frančišek Asiški se tudi on zna približati trpečemu človeku, bolniku ali osebam s posebnimi potrebami pri gibanju Vera in luč. Kako je tekla njegova pot, kako ga je oblikovala družina in kje vse je deloval, nam je povedal na njemu lasten način: preprosto, sočutno ter s pretanjenim občutkom za božje in sveto. 

Tokratni gost je duhovnik Gašper Rudolf, spregovoril je kaj je bistveno, kaj pomembno, kaj šteje in kaj ne. Vabljeni k poslušanju.

Kako je ravnateljica slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling usklajevala poklicno, politično in kulturno udejstvovanje in kaj bo počela po 1. septembru, ko se bo upokojila? Odraščala je ob sedmih sestrah in treh bratih. Bila je tajnica in nato predsednica Kulturnega društva Lipa iz Velikovca, ki ga je njen oče ustanovil leta 1974, v časih, ki za slovensko narodno skupnost niso bili lahki. Ponosna je bila, ko je po končanem študiju francoščine in nemščine leta 1990 dobila službo na slovenski gimnaziji, leta 2015 pa je sprejela tudi službo ravnateljice. Dejavna je bila pri Zelenih, Narodnem svetu koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev. Je pozitivno vzdušje, o katerem slišimo v zadnjem času z avstrijske Koroške, res iskreno, ali se še vedno kaj pometa pod preprogo in ne uredi, kot bi bilo treba?

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Pogovor z zdravnico dr. Tino Bregant.

Tone Kuntner je dramski igralec in pesnik, ki je neizmerno ponosen na svojo domovino, samostojno državo Slovenijo. Rad praznuje in se odzove povabilom, ko ga ljudje povabijo medse, da bi skupaj praznovali. Navdihujeta ga Ivan Cankar in France Prešeren, njegov vzornik med igralci je Stane Sever. Za igralca ni pomembno, da je lep, biti mora iskren, da ljudi prepriča, vsi moramo biti v življenju iskreni ter povezani, kajti vsak človek ima dve roki, levo in desno, vsak voz pa dvoje levih in dvoje desnih koles. Za uspešno delo sta potrebni leva in desna roka, za uporabnost voza pa vsa štiri kolesa.

Matjaž Venta, Luka Jesenko, Mel Kovic in Gregor Markelc so letošnji novomašniki v Cerkvi v Sloveniji. Iz kakšnih družin prihajajo, kako so začutili Gospodov klic, kdo je bil pomemben na njihovi dosedanji duhovni poti, kakšno novomašno geslo so izbrali, kaj jim pomeni molitev in še veliko več so povedali v tokratni oddaji.

V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica. 

Naš gost je bil arhitekt Matic Suhadolc, ki je bil leta 2021 med drugim tudi prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda, Slovenske škofovske konference za njegov izjemen doprinos na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine. Rojen je bil leta 1936 v Ljubljani. Osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto za arhitekturo je opravil v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral. Je avtor različnih vrst zgradb od industrijskih objektov, šol, vrtcev, stanovanjskih zgradb, do hotelov, družinskih hiš, zdravstvenih ustanov, sakralnih objektov in opreme. 

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Z nami je bila Lojzka Krevs, upokojena učiteljica iz Mirne Peči, spoznali smo njeno življenje in delo: knjigo iz zbirke Glasovi - Od koška do koša. Knjigo je likovno opremila Marjetka Saje.

Je velik ljubitelj Stvarstva in vsega lepega, verjetno je prav zato tudi navdušen fotograf, ki s svojimi fotografijami vedno znova kaže na to presežno lepoto. A prepričan sem, da ga najbolj poznate po tem, da je je odličen sadjarski strokovnjak, vedno pripravljen svetovati iz zakladnice svojega bogatega znanja. Vabljeni k poslušanju!

Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov. 

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.

Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi  častni naslov zaslužnega  profesorja  ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.