Poslovne Krivulje

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Tokratna Tečajnica na Valu 202 ima naslov ABC obveznic. Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments. Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložbNaša država se je v začetku aprila z izdajo nove desetletne obveznice in povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Izdana je bila po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka. Novice o izdaji obveznic je mogoče slišati precej pogosto, a večini ne povedo kaj dosti. Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Rok

Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kredintimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov. Marja Milič in Rok Kužel z gostjo Natalijo Zupan ugotavljata, kako do zlate rezerve. Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kreditnimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgovPodjetja v Sloveniji na plačilo računa, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, čakajo v povprečju 81 dni, kar je najdlje med 17 državami, vključenimi v raziskavo mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS. Vseeno pa dolgega obdobja čakanja na plačila in precejšnega deleža neplačanih računov večinoma ne doživljajo kot grožnjo poslovanju ali obstoju. Tako je pokazala zadnja raziskava skupine EOS, katere del je slovenska družba EOS KSI. Raziskavo so izvedli med 3400 podjetji v 17 evropskih državah. “Vse želimo imeti v tem trenutku in želimo imeti vse, kar pisani svet marketinga nudi. Osnovno pravilo zdravih osnovnih financ je ali povečanje prihodkov ali zmanjšanje izdatkov.” – Natalija Z

Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?Odgovor je ne. Vsaj na prvi dve vprašanji. Pandemija novega koronavirusa je v minulih dveh mesecih ustavila tako rekoč cel svet, tudi trg nepremičnin. Fizičnih ogledov ni bilo, sklepali so se samo posli za nazaj. A zdi se, da bo specifičnost slovenskega, zlasti pa ljubljanskega trga, naredila svoje. Pomanjkanje nepremičnin zlasti v prestolnici je še vedno veliko, tudi ustavitev turizma na trg ne bo naplavila kupa nepremičnin. “Po najbolj pesimističnih napovedih bodo cene nepremičnin letos upadle za 12 %. V praksi se to verjetno ne bo zgodilo.” – odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič Morda bodo nekoliko lažje zadihali tisti, ki stanovanja najemajo, a ne bistveno. Lani so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji z

Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega. O gospodarski negotovosti glede naložb v času zdravstvene krize s Krunom Abramovičem razpravljata gostitelja Rok Kužel in Marja Milič. Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnegaZdravstvena kriza je s seboj pričakovano prinesla tudi gospodarsko negotovost. Številni so in verjetno še bodo ostali brez dela, za marsikoga se položaj ni spremenil, ni pa malo takih, ki so v dvomesečnem obdobju, ko je javno življenje skoraj povsem ugasnilo, tudi nekaj prihranili. In prav ti se sprašujejo, ali je zdaj pravi čas za vstop na kapitalske trge. Tisti, ki so njihovi stari znanci, so borznih padcev tako ali tako vajeni oziroma jih pričakujejo. Trideset- ali štiridesetodstotne izgube so pogoste. Hipni položaj je poseben zato, ker ga je sprožil virus, pojav, ki ga ni mogoče napovedati. “V hipu, ko zaradi negotovosti na borzah niste prepričani, kaj storiti, ne storite ničesar.” – Kruno Abramovič

Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se bo še dogajalo z borzami? Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo poskarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu n apoveduje okrevanje v obliki črve V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se še bo dogajalo z borzami? Gospodarstvo evrskega območja se bo v letu 2020 skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bo BDP okreval za 4,3 odstotka, kaže povprečje napovedi ekonomskih analitikov, ki jih je v najnovejši raziskavi anketirala Evropska centralna banka. Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo postkarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu napoveduje okrevanje v obliki črke V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro. “O tem, zakaj so se države februarja še odloč

V sklepnem delu serije Vodenje s posluhom smo v ospredje postavili ustvarjalnost in vodenje inovativnosti. Dr. Miha Škerlavaj razlaga, kaj je inovacijski paradoks, Mic Melanšek iz Hooray studios, ki izdeluje personaliziranje otroške knjige, pa razkriva čudovite in čudne plati kreativnosti. Gostila ju je Anja Hlača Ferjančič. Foto: pixabay Kako voditi kreativni tim, kje postaviti mejo med ustvarjalnostjo in učinkovitostjo, kaj je inovacijski paradoks? Odgovarjata dr. Miha Škerlavaj in Mic Melanšek iz Hooray StudiosVodenje inovativnosti je tema, ki nikoli ne zastara in vedno ponuja priložnosti, da se naučiš kaj novega. Mic Melanšek je soustanovitelj podjetja Hooray Studios, ki izdeluje personalizirane otroške knjige Mali junaki. “Številke me pomirjajo, ker so končne. 365 je vedno 365. Lepa ilustracija pa je vedno lahko še lepša. Če bi bil samo v kreativnosti, bi mi to kratilo preveč spanca, Excel pa ti da občutek varnosti, vedno pokaže vse stvari dobro.” – Mic Melanšek o meji med ustvarjalnostjo in

V novem delu serije Vodenje s posluhom ugotavljamo, kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? Kaj je prosocialna motivacija? Strokovni sodelavec oddaje je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gost je vodja akrobatske skupine Dunking Devils Domen Rozman.Kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? In kaj naj vodja naredi takrat, ko ne gre vse kot po maslu?Domen Rozman je vodja Dunking Devilsov, ki v svetu veljajo za vodilno akrobatsko skupino. Kot pravi je sestavni del njihovega uspeha tudi “prcanje”, s katerim posamezniki in kot ekipa rastejo. “Z norčevanjem z ljubeznijo izpostavljamo šibkosti drug drugega in te smo sposobni sprejeti. V kontekstu našega dela potem lahko tim poskrbi za pomanjkljivosti posameznika. Na ta način spletemo res močno vez.” Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete

Organizacije in zaposleni potrebujejo spremembe in stabilnost. Kdo in kako naj vpeljuje spremembe? Kako naj vodja pridobi agente za spremembe? Gosta tretjega dela serije Vodenje s posluhom sta bila direktorica AMZS Lucija Sajevec in strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ...Kako naj vodja pridobi agente za spremembe?Če so spremembe edina stalnica, zakaj jih je tako težko uvajati? Kakšen naj bo cilj sprememb in kako pomembna je komunikacija? Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj pravi, da spremembe ne smejo biti edino gonilo napredka. “Ravno tako kot potrebujemo spremembe, potrebujemo stabilnost. Podjetja s tako mentaliteto so najbolj uspešna.” Direktorica AMZS Lucija Sajevec, ki s sodelavci tradicionalno organizacijo spreminja v digitalno in agilno, je avtorica ene najuspešnejših poslovnih zgodb v zadnjem času. Tudi ona se strinja, da so nenadne in korenite spremembe v organizaciji podjetja nesmiselne. “Delamo majhne korake, vendar so

Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil ArnulfZaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi  neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med

So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje? V novi mini seriji Vodenje s posluhom Anja Hlača Ferjančič s strokovnim sodelavcem oddaje Miho Škerlavajem in sogovorniki odkriva zakonitosti kvalitetnega vodenja v poslovnem svetu. So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje?So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V katere pasti se lahko ujamejo eksperti? Kako voditi nekdanje kolege in kaj pomeni postherojsko vodenje? O tem razpravljamo v 1. epizodi serije “Vodenje s posluhom.” Strokovni sodelavec oddaje je redni profesor dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete UL, svoje izk

Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.Bo popolno brezgotovinsko poslovanje v prihodnosti popolnoma odpravilo sivo ekonomijo, kakšni so trenutni prihranki pri zamenjavi banke in katere banke so najdražje za upokojenceKako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovin

Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.Kako se upreti nepotrebnim nakupom, da januarja, ko se v transakcijski račun zajedo trajniki kreditnih kartic, ne bo bolela glavaTečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije. Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – o

Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.Razmah svetovnega turizma je v zadnjih letih močno posegel tudi na področje nepremičnin, zlasti v turistično privlačnejših mestihSamo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, iz

Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. Kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila?Gost oddaje je Simon Logar, direktor sektorja Investicijskih skladov pri NLB SkladihSlovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. O

Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.Gostitelja Tečajnice sta Marja Milič in Rok Kužel, prvi gost pa Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe ATečajnica se v prvi oddaji druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti, pa tudi delu politike. A št

Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.Zadnja Tečajnica pred poletjem se je znašla v dilemi: kdaj in kako otroka naučiti ravnanja z denarjemVsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino.

Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.Zakaj smo tako "škrti" pri življenjskih zavarovanjih?Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja. “Nihče nima pomislekov pri sklenitvi kaska za osebni avto. Življenjskega zavarovanja pa nima presenetljivo veliko ljudi, tudi takih z družino.” – Andraž Hartman, Zavarovalnic

V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi. Evforija se je polegla, marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosvetaV medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sred

Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.Pri prenosu na naslednjo generacijo v Sloveniji propadeta dve tretjini družinskih podjetijPropadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, “oče” podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo. Drugi prenos lastništva preživi še manj družinskih podjetij. Kakšni so cilji lastnika podjetja, so njegovi nasledniki sposobni voditi posel oziroma ali si tega sploh želijo? Kaj je družinska ustava, ki jo je pri nas ena prvih sprejela družina Jezeršek? “Družinsko ustavo smo sprejeli v času krize, ki je vplivala tudi na naše poslovanje. Morda je v kriznih časih celo lažje sprej

Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.Tokratna Tečajnica prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi s ceno obveznice, če Evropska centralna banka zviša obrestno meroZadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu. “Z dolgoročnim vlaganjem poberemo doline in vrhove in lahko računamo na donos, ki je bistveno višji od varčevalnih vlog na bankah.” – Aleš Lokar, KD skladi Čeprav se zdi, da vsak tvit ameriškega predsednika zamaje delniške trge, podatki kažejo, da so donosi vzajemnih skladov, upoštevajoč tako vzpone kot padce, pod črto pozitivni in predvsem bistveno višji od